Sprva ledeno mrzlo, oblačno ter megleno jutro, ni obetalo nič kaj prida prve adventne nedelje. A, ker je to bil dan, ki so ga plešivški otroci že dlje časa nestrpno pričakovali, je Sveti Miklavž očitno uporabil svoja poznanstva »tam zgoraj« in nam prinesel sončno zimsko idilo.
Ker so morali starši še edini dan v vikendu, ko se lahko malo dlje poleži in polenari, žrtvovati, da so svoje otroke pospremili v cerkev k Miklavžu, je bilo edino na mestu, da po resnih obveznostih malce porazvajajo tudi sebe.
Ob desetih je pred podružnično šolo v Plešivcu nastal pravi zastoj. Vsi so hoteli videti in pokusiti dobrote in lepote, ki so jih z lastnimi rokami pridelali in izdelali letošnji razstavljalci Miklavževega sejma v Plešivcu. In res je bilo kaj videti. Najbolj prisrčni so bili šolarji, ki so morali biti na sejmu tokrat prisotni kar po šolski dolžnosti. Le kdo bi si mislil, da otroške roke premorejo toliko natančnosti in vztrajnosti. S pomočjo učiteljic so pripravili raznorazne izdelke, od domačega pilinga, kopalne soli, šatuljic za nakit, voščilnic, adventnih venčkov pa do cimetovega sirupa in piškotov. Pri njihovi sosedi, se je bilo moč ogreti s toplimi copati, si priskrbeti sestavine za pravo nedeljsko kosilo ter se oborožiti z resnično domiselnim adventnim venčkom. Ker pa je zdaj pri nas že čisto taprava zima, nam je Samčeva Pavla spletla nogavice iz prave ovčje volne. Krenker Ivan je pokazal, da so lahko »gajbice« precej več kot le sredstvo za shranjevanje ozimnice, čebelar Čanč Franc pa je s svojimi čebelicami poskrbel, da bomo vso zimo uspešno kljubovali gripi in prehladom.
No, tudi za decembrske zaključke so se lahko dame ozaljšale, ker pa nam v zadnjih časih, čeprav si ne pustimo priznati, bolj kot vse drugo, »paše« prijeten klepet ob pristnem domačem pecivu ter toplem čaju oziroma zakuhanemu vinu, so nas kuharska mojstrica Marijana Novak, Gostišče Volk in Društvo Revivas uspešno zapeljali v čase ko smo vsaj za kratek čas zopet doživeli lenobni nedeljski dan, ko se nam še ni tako zelo mudilo, ter smo si znali vzeti čas zase, za svojo družino in stare prijatelje.
Še več takšnih sejmov si v bodoče želimo, pa tudi, če bomo nanje morali čakati vse do naslednjega Miklavža.
