Podružnična šola

Šola v Plešivcu je vsekakor ena izmed najpomembnejših ustanov in zgradb v kraju. Šolarji Podružnične šole Plešivec aktivno sodelujejo pri vseh prireditvah in aktivnostih v KS, sama stavba pa predstavlja za vse krajane, društva in organizacije prostor, kjer se zbirajo in družijo. Šola v Plešivcu predstavlja osrednjo os in središče dogajanja. V sklopu šole pa delujejo tudi taborniki.

Šola je že od nekdaj, tako kot cerkev in gostilna, »držala« vas in ljudi na podeželju skupaj. V Plešivcu, pa je šola še posebej zapisana v srcih krajanov, saj so tam prvič spoznali muke, solze ter srečo in veselje ob trdem učenju in lepih uricah skupnih druženj. Še vedno je plešivška šola, čeprav stara in ponekod že načeta od svojega služenja, a vendarle toplo domača, središče kraja. V njej se poleg vsakdanjega vlivanja znanja v male vedoželjne glavice, odvijajo skoraj vsi dogodki, od prireditev, do posvetov, predstavitev, volitev in podobno.

Pouk se je v Plešivcu začel odvijati leta 1878, na kmetiji Repel. Čeprav je takratna »šola« obsegala le eno veliko sobo, ki ji še danes pravijo »šola«, je le-ta dala zagon, da se je leta 1896 zgradila prva prava šolska stavba (del današnje šole, kjer se še danes odvija pouk) – enorazrednica. Vsaka šola se ne more pohvaliti s pomembnimi predniki. Pri nas na Plešivcu je temeljni kamen za gradnjo šole blagoslovil pesnik in takratni kaplan v Škalah Anton Aškerc.

Vsaka pot se je takrat odvijala peš ali pa mogoče z vozom ali morebiti s konjem. Ko je Anton Aškerc prihajal v Plešivec peš, se je na strmem pobočju Strmeca , iz Sopote proti Baštjanovi kapeli v Plešivcu, nekje pod vrhom Strmeca spočil na »svojem stolu« in potem nadaljeval v Plešivec. 

V naši šoli je od leta 1905 do 1910 poučevala ročna dela mladostna ljubezen Ivana Cankarja Ana (Nuša) Bregant. Takrat, ko se je preselila na Plešivec, je že bila poročena s Hinkom Bregantom. V času, ko je Ana bivala v Plešivcu, se je nekoliko posvetila literarnemu delu, pisala je namreč črtice, od katerih sta ohranjeni dve: Mežnarjev Jak in Moja svakinja Krista. V obeh črticah Ana, čeprav po rodu Ljubljančanka, s priokusom plešivškega narečja, opisuje življenje vaščanov Plešivca, do katerih je čutila še posebno močno in plemenito sočutje. Zelo rada je Lušinova imela šolske otroke, tudi tiste bolj neubogljive, verjetno zato, ker je vedela, da svojih ne bo nikoli imela. Dokaz o njenem bivanju in spomin na njeno ljubezen do Cankarja, je njen grob na pokopališču v Plešivcu. 

Do leta 1965 je pouk potekal v enorazrednici in šola je bila samostojna. Leta 1965 pa so šolsko stavbo dozidali in adaptirali in šola je skoraj enaka ostala vse do danes. Od tega leta dalje ni bila več samostojna, pač pa podružnična šola OŠ Mihe Pintarja Toleda iz Velenja, pouk pa se je vršil le od 1. do 4. razreda v kombiniranih oddelkih. 

V letih 2006 in 2007 se je pri šoli zgradilo veliko nogometno asfaltirano igrišče, tribune, brunarico ter asfaltiralo spodnje in zgornje parkirišče.

4. novembra 2016 je Podružnična osnovna šola Plešivec praznovala 120. obletnico, za kar so ji člani sveta KS Plešivec in člani KD Ivan Cankar Plešivec v sodelovanju s šolarji in učiteljicama 10. junija 2017 pripravili veliko slavje na večnamenskem športnem igrišču ob šoli.

Šolsko poslopje se uporablja za potrebe pouka, nudi prostor KS Plešivec, fitnesu, športni dejavnosti v kraju: aerobiki, vajam krajanov ob petju cerkvenih pesmi, harmonikarjem ter skupini tabornikov. Na šoli je tudi prenovljeno srednje veliko stanovanje.

V zadnjih letih je bila šola, na srečo, deležna temeljite prenove notranjosti, v maju 2019 pa bo polepšanju notranjih prostorov, v sklopu energetske prenove stavb v MO Velenje, sledila še obnova zunanjosti.

V šolskem letu 2021/2022 se zaradi pomanjkanja otrok iz generacije 2015 izvaja pouk v kombiniranih oddelkih za 2. in 3. razred ter 4. in 5. razred.