Nedeljskega jutra so se vsekakor najbolj razveselili otroci. Že zelo
zgodaj zjutraj je večino od njih čakalo prijetno presenečenje. Le kdo
namreč ne pozna znanega dobrotnika, svetega Miklavža, ki je vselej
prinesel kakšen priboljšek oziroma malenkost, s katero je že v davnih
časih razveseljeval tako otroke kot njihove starše in ostale po večini,
revnejše in preproste ljudi.
Tudi plešivški otroci so imeli to jutro zelo pestro. S pričakovanjem v
očeh so se namreč zbudili in pohiteli iskat peharje in krožnike, ki so
jih prejšnji večer nastavili Miklavžu.
Kar prehitro je prišla deveta ura, ko so z bratci in sestricami, v spremstvu staršev, dedkov in babic, odhiteli v plešivško cerkvico. Naključje ali ne tudi zavetnik plešivškega hrama kristjanov je dobri sv. Nikolaj.
Pravi Miklavž je na pozive drobnih glaskov po maši prikorakal v cerkev in se malim radovednežem tudi v živo pokazal. Pridne malčke je s presenečenjem še dodatno nagradil angelček, tistim rahlo porednim, pa jo je s šibo, verigo in gromkim glasom zagodel velik parkelj.
