28. junija 2026, na zelo vroče nedeljsko dopoldne, je bilo za krajane Plešivca še posebej praznično. Obhajali smo namreč lepo nedeljo s češčenjem Najsvetejšega. Kot je pri nas že res stara navada, je sveti maši v cerkvi Sv. Miklavža sledila procesija po vasi. V Plešivcu smo ponosni, da se ob godu zavetnikov Sv. Petra in Pavla, na pobudo ključarja, Petra Krenkarja, in njegove žene Janje, še vedno vsako leto zberejo krenclavke, križarji in vsi ostali, ki čez leto vestno skrbijo, da plešivška cerkev ostaja živa, ter je pomemben razlog, da se krajani ob nedeljah in vsako tretjo soboto v mesecu še družijo ob molitvi in pogovoru.
Letos je bila v mislih ključarjev ena posebna želja - po dolgih letih zopet obuditi spletanje viter, kot smo to kot mlade punce počele sedaj že precej zrele ženske. Prav lepo je bilo brskati po spominih na tkanje prijateljskih med krenclavkami in križarji, nabiranje »zimzelena«, večdnevno spletanje dolgih viter, ter večerne zaključke ob veselem druženju in prepevanju pesmi tako cerkvenih kot posvetnih.
Cerkev je zaradi obilja domačih rož sijala v vsem svojem sijaju, breze so plapolale v vetru, ker pa imamo v Plešivcu pridne roke skrbnih gospodinj, je bilo druženje krajanov po maši še slajše.
Že res, da stare navade počasi izginjajo iz krajev in priprave na lepo nedeljo ne potekajo več cel teden kot so včasih, a še zmeraj je veličastno in vselej lepo zaokroženo s petjem in sveto mašo s strani naših duhovnikov – gospoda župnika, Janka Rezarja, vikarja, Janeza Turineka, ter duhovnih pomočnikov gospoda Silva Šinkovca in Romana Travarja.
Vse se da, če se hoče, zato verjamemo, da nam bo Bog dal še veliko lepih nedelj v Plešivcu!
