"Nimam cajta", je ponavadi njihovo reklo, a to sredo, so si ga morali vzeti! V Gostišču Volk se je namreč odvijalo "Prijetno druženje starejših krajanov".
Prav je, da se ob obilici takšnih in drugačnih zaključkov, ki se organizirajo v veselem decembru, spomnimo tudi na naše, včasih kar malo pozabljene, babice, dedke ter malo starejše tete in strice.
Če so že nekoliko "švoh" v nogah oziroma jim včasih kaj za hip uide iz spomina, še ne pomeni, da se le-ti ne znajo "imeti fajn". Ravno nasprotno, ponavadi so ravno ostali, nekoliko mlajši, bolj problematični glede tega. Srednja in mlajša generacija namreč ves čas razmišlja in se obremenjuje s svojim videzom, obnašanjem in mislimi, ki jih izrečejo, bodisi z besedami ali, še huje, brez. Starejša populacija pa s tem na srečo bolj kot ne nima težav, saj dejansko nimajo več česa izgubiti, naj si bodo materialno bogati ali revni, v življenju so dosegli že precej, njihovi sivi lasje pričajo o bogatih izkušnjah, večina od njih jih torej ima namen izkoristiti preostanek svojega življenja kar se da pestro.
In takšno je bilo tudi četrtkovo druženje starejših krajanov. Vsi so bili veseli ponovnega snidenja, da pa jim resnično niti za trenutek ni bilo dolgčas, so ob polnih želodčkih in dobri kapljici poskrbeli tudi plešivški šolarji z učiteljico Franko Klančnik in Plešivški orkester.
