Začetki Mestne četrti Velenje – Levi breg vzhod segajo v leto 1981. Krajani novo nastajajočega naselja so se prvotno povezovali v KS Šalek – Gorica. Naselje se je hitro širilo, število prebivalcev je bilo vedno večje.
Leta 1995 je Občina Velenje postala Mestna občina Velenje, v okviru katere so nastale tri mestne četrti. Tako je naša KS Edvarda Kardelja postala Mestna četrt Velenje – Levi breg vzhod.
Mestna četrt Velenje – Levi breg vzhod je najmlajša skupnost krajanov/občanov v Mestni občini Velenje, ki obsega območje Kardeljeve ploščadi in Stantetove ulice. Leži na nadmorski višini 398 m. Obsega 12 hektarov in šteje 998 gospodinjstev oz. skoraj 4000 prebivalcev.
Prebivalci Mestne četrti Velenje – Levi breg vzhod praznujemo svoj praznik skupaj z Mestno občino Velenje 20. septembra. Mestno četrt Velenje – Levi breg vzhod obdajajo: reka Paka, Kidričeva ulica, Šaleška cesta in Cesta Jožeta Ervina Prislana.
Po podatkih Statističnega urada živimo v Mestni četrti Velenje – Levi
breg vzhod prebivalci kar 14 narodnih skupnosti. Starostna struktura
prebivalcev je zelo raznolika.
V mestni četrti nimamo osnovne šole, je pa čisto blizu
in sodi v KS Šmartno. Od nje nas loči le reka Paka. Imamo pa vrtca Lučka
in Enci benci.
V Mestni četrti je nekaj podjetnikov, ki opravljajo mirno dejavnost oz. imajo tukaj sedež podjetja, naša posebnost je družinska živilska trgovina, ki jo poznajo vsi prebivalci daleč naokoli, še posebej tiste dni v letu, ko so druge prodajalne zaprte. Slaščičarna je v MČ že skoraj 40 let, prijetno pa je posedeti tudi v lokalih na Kardeljevi ploščadi. Tudi uredimo se lahko v bližini, pa knjigovodske storitve nam uredijo. V našo MČ sodijo tudi Pošta, Telekom in trgovski center Spar.
V Svet Mestne četrti Velenje - Levi breg vzhod ste za mandat 2022 – 2026 izvolili:
Josipa ARAČIĆA, Jelko FUŽIR, Anjo HORVAT, Darka HORVATA, Gordano KOS, Ibrahima MEMIĆA in Zofijo ŠULIGOJ. Na konstitutivni seji, ki je bila 7. 12. 2022, so za predsednico Sveta izvolili Zofijo ŠULIGOJ, za namestnika predsednice pa Ibrahima MEMIĆA.
Grad Šalek
Grad Šalek je edina grajska stavba na Slovenskem, po kateri je dobila ime celotna dolina. Velja za najstarejši grad v Šaleški dolini in je še danes, čeprav je razvalina že več kot dvesto let, eden njenih najpomembnejših duhovnih simbolov preteklosti. Grad leži na prepadnem skalnem prelomu na skrajnem vzhodnem robu dolinskega dna.
(Vir: Velenje Stoletje na razglednicah).
Šalek je eno najstarejših naselij v vzhodnem delu Šaleške doline in je vse do srede 20. stoletja živel svoje, ločeno življenje od bližnjega trga Velenje in drugih vasi.
Ob razvalini nekdanjega gradu Šalek, ki je dolga stoletja vladal naselju in okolici, je največja znamenitost Šaleka podružnična cerkev sv. Andreja, ki sodi v sam vrh umetnostnozgodovinske kulturne dediščine Šaleške doline.
Velenje, peto mesto po velikosti, je danes ena od dvanajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji. Razprostira se na 83,5 km2 in jo sestavlja 25 naselij. V občini z nekaj več kot 33 tisoč prebivalci jih v samem mestu živi nekaj manj kot 27 tisoč. Velja za eno od etnično najbolj pisanih slovenskih mest, v katerem živijo predstavniki prek dvajsetih različnih narodnosti in etničnih skupin.
Velenje je vse do konca petdesetih let, ko se je oblikovalo kot mesto,
veljalo za eno od najbolj specifičnih slovenskih mest. Poseben in
silovit povojni gospodarski razvoj je prinesel tudi burne spremembe in
skoraj čez noč popolnoma preoblikoval Šaleško dolino. Zraslo je mesto
moderne dobe, splet blokov, stolpičev in nebotičnikov z modernimi
ravnimi strehami. Obkrožali so jih velike zelene površine in številna
otroška igrišča, dovolj široke ulice, speljane med njimi, pa niso
ustvarjale prometnih zamaškov in parkirišča nikoli niso bila zasedena do
zadnjega kotička. In kot je bilo posebno mesto, so bili posebni tudi
njegovi ljudje.
Avtohtonih prebivalcev je v Velenju malo. Mnoge
zaposlitvene možnosti so v šestdesetih in še posebej sedemdesetih letih v
Velenje pripeljale pisane množice prišlekov z vseh koncev Slovenije in
vseh republik nekdanje Jugoslavije. Prihajali so mladi ljudje, ki so
bili na začetku svojih delovnih poti, nekateri že z družinami, večina pa
si jih je ustvarilo tu, kmalu zatem, ko so se zaposlili in dobili
stanovanje. Število rojstev je iz leta v leto naraščalo, zato so šole in
vrtci rasli kot gobe po dežju, prostora pa je vedno primanjkovalo.
Problem ustreznih šolskih prostorov, predvsem pa
dovolj velikih, je bil v občini stalnica. V času silovitega razvoja in
izgradnje Velenja, so mestne oblasti le s težavo zagotavljale dovolj
šolskega prostora za hitro naraščajoče število šoloobveznih otrok.
1977 so začeli pouk na peti osnovni šoli, ki so jo poimenovali po Veljku Vlahoviču, danes pa nosi ime Livada.
