Naša kronika
Krajevna skupnost Gorica je bila ustanovljena 17. junija 1986. Na ta dan je Skupščina Krajevne skupnosti Šalek-Gorica sprejela sklep o preimenovanju KS Šalek-Gorica v Krajevno skupnost Gorica.
Znan zgodovinski objekt je
graščina Gorica, ki ima po mladinskem romanu, ki ga je napisal znani slovenski pedagog Gustav Šilih, ime Beli dvor. Graščina Gorica se prvič omenja leta 1542 kot pristava nekoč impozantnega gradu Ekenštajn, katerega razvaline so še danes vidne na vrhu grebena, ki je vzporeden z Cesto na Vrtače. Na vhodnem kamnitem portalu je vklesana letnica 1678. V 17. stoletju je bil sedež gospoščine iz tega gradu na graščini Gorica. Graščina je večkrat menjala lastnike,sedaj pa je v lasti Mestne občine Velenje.
V zgodovini Velenja in Gorice ima pomembno mesto tudi
Vila Herberstein, ki izhaja iz grofovske družine Herberstein. Sedaj sta v vili reprezentančni gostinski lokal in prenočišča.
Na območju KS Gorica so bili oz. so še doma nekateri znani glasbeniki, kulturniki, športniki in medijske osebnosti kot npr.: glasbenik in dirigent ter častni občan Ivan Marin, pevec skupine Šank rock Matjaž Jelen, saksofonist Jure Pukl, raper 6 Pack Čukur, TV voditelja Peter Poles in Katja Jevšek, alpski smučar Bernard Vajdič in drugi.
Pomembni krajani
Kar nekaj je ljudi, ki so v preteklosti delovali na gospodarskem, političnem ali kulturnem področju. Vsebina le teh je še v izdelavi in bo kmalu vidna tudi na naši spletni strani.
Lahko pa si ogledate pomembne krajane na prostoru Šaleške doline, ki so pomembneje vplivali na podobo in razvoj okolja. Spletni biografski leksikon občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki
Naš krajan Ivan Zakšek
Zapisano: 15.12.2013
Ivan Zakšek in njegov brat dvojček Vlado sta se rodila 25. novembra 1923 materi Angeli in očetu Ivanu. Svoje otroštvo je Ivan preživljal v vasi Rožno na Blanci na Rožnem. Osnovno šolo je obiskoval in uspešno končal na Blanci. Nato se je vpisal v obrtno šolo za ključavničarja v Trbovljah. Kasneje je v kraju Kastav pri Rijeki na Hrvaškem zaključil šolo za strojevodja. To je bila uresničitev njegovih otroških sanj, saj so ga zelo navduševali vlaki. Vozil je vse vrste lokomotiv od parne, motorne do električne. To delo je bilo zahtevno in težko, a ga je vestno, natanèno in zelo rad opravljal vse do upokojitve.
Po vojni, leta 1947, se je poročil in preselil v Sevnico, kjer sta si z ženo Jožico ustvarila družino topel dom s tremi otroci: Ivanka, Marjana in Bojan. Po ženini smrti, leta 2003, se je Ivan preselil v Velenje, na Gorico, k hčerki Ivanki. V krajevni skupnosti Gorica se je hitro vživel. Včlanil se je v Društvo upokojencev Velenje v PO Gorica - Bevče in si pridobil nove prijatelje. Zdravje, veselje in dobra volja mu omogočajo, da se redno vključuje v aktivnosti upokojencev KS Gorica. Z njimi se druži in uživa v športnih in drugih aktivnostih društva, še vedno pa zelo rad balina, keglja in igra karte. Vozi avto, veliko bere, včasih se igra tudi s svojimi pravnuki. Ob vsej tej rekreaciji zelo rad poprime za kakšno delo.