Društva in organizacije

Kapelarji

Kapelarji so leta 2010 praznovali 15. obletnico obnove kapelice sv. Marije Vnebovzete in s tem obstoja. Kapelarji se imenujejo ljudje, ki so člani gradbenega odbora za obnovo kapelice sv. Marije Vnebovzete v Krajevni skupnosti Stara vas Velenje.

Gradbeni odbor so ustanovili z namenom, da kapelica ne bi propadla. Sestavljajo ga Miha Valenci, Ivan Koren starejši, Ivan Strmčnik, Henrik Fišer, Alojz Lukanc, Zvone Rožič in Anton Pirnat. V obnovo so vložili veliko število prostovoljnih ur, da je kapelica dobila današnjo podobo. Spodnji del kapelice je bil na novo sezidan, zgornji del je ostal v prvotni obliki z določenimi sanacijami. Zidarska dela je opravil gospod Henrik Fišer. Vrata in rešetke je prispeval gospod Anton Pirnat. Pleskarska dela in obnovo kipov je izvedel gospod Alojz Lukanc. Gospod Ivan Strmčnik je bil prvi pomočnik pri vseh potrebnih delih. Glavni organizator je bil gospod Miha Valenci, ki je postal 1. predsednik Kapelarjev vse do leta 2007. Vsi ostali so bili aktivni pri obnovi vsak po svojih močeh. Dokumentacijo je vodila in jo vodi še dandanes gospa Helena Imperl. Poleg tega sta Kapelarja Lukanc Alojz in žena Olga obogatila kapelico z novim kipcem angelčka v niši.

12. avgusta 1995 je bila podpisana Listina o prenovi kapelice sv. Marije Vnebovzete. Podpisali so jo: Miha Valenci, Ivan Koren starejši, Ivan Strmčnik, Henrik Fišer, Alojz Lukanc, Zvone Rožič, Anton Pirnat, Helena Imperl in Fanika Stropnik. Listino so dali v steklenico, jo zapečatili in vzidali pod streho kapele.

Na Veliki šmaren, 15. avgusta 1995, je bila slavnostna posvetitev kapelice. Blagoslovil jo je mgs. Marjan Kuk, dekan in župnik cerkve sv. Martina v Velenju. Uvodni pozdravni govor je imel gospod Ivan Kralj, dr. med. Zapel je Cerkveni pevski zbor iz Šmartnega. Zbralo se je veliko število, preko 450, ljudi. Sledila je pogostitev in zabava.

Takrat, 15. avgusta 1995, je ob blagoslovu kot prva svečano prejela ključe obnovljene kapelice gospa Fanika Stropnik, ki je nato dolga leta skrbela za sveče in sveže cvetje v notranjosti kapelice. Gradbeni odbor oziroma Kapelarji so se po prenovi obvezali, da bodo skrbeli tudi za redno vzdrževanje notranjosti, kot tudi vseskozi skrbeli za dober celotni videz, zavarovanje notranjosti in zunanjo ureditev, kar sta v glavnem izvajala gospod Ivan Strmčnik in gospod Alojz Lukanc.

Za redno vzdrževanje skrbi pet družin, in sicer vsaka po eno leto, zato na Veliki šmaren predhodna družina svečano preda ključe kapelice naslednji družini. Leta 2005 sta tako prejela ključe Strmčnik Ivan in Jožica, leta 2006 Lukanc Alojz in Olga, leta 2007 Imperl He-lena in Rudi, leta 2008 Kavšek Peter in Zdenka (ki sta se pridružila leta 1997) in leta 2009 Škruba Mirica in Božo (Mirica je hčerka Koren Ivana in je nadomestila očeta). V letu 2010 so prešli ključi s skrbjo za kapelico ponovno v roke Strmčnik Ivanu in Jožici.

Na Veliki šmaren, 15. avgusta leta 2003, so Kapelarji kapelico sv. Marije Vnebovzete obogatili še z dvema prenovljenima kipcema, in sicer s kipcem sv. Uršule in kipcem sv. Ane, ki ju je obnovil gospod Alojz Lukanc. Kipca sta iz nekdanje t. i. Rakove kapelice, katera je stala najkasneje do leta 1955 na nekdanji Rakovi zemlji, v sedanjem Sončnem parku tik pod Stanetovo cesto, in sta bila nato dolga leta shranjena na Rakovi domačiji, torej pri gospe Jožici Strmčnik. Boter obeh kipcev je bil gospod Ivan Koren starejši, gospod Ivan Strmčnik in gospod Anton Pirnat pa priči. Kipca je blagoslovil mgs. Marjan Kuk. Slovesnost so proslavili z bogato pogostitvijo pri Ivanu Strmčniku, ki je dandanes predsednik Kapelarjev.

Poleg vsakoletnega srečanja ob kapelici na Veliki šmaren so Kapelarji tesneje povezani tudi z obujanjem različnih ljudskih običajev, kot so Sveti trije kralji in izdelovanjem veliko-nočnega snopa, s pustnim ofiranjem in sodelovanjem pri pustovanjih, nadalje s skupno udeležbo na raznih prireditvah in izletih. Leta 1997 so na primer okrasili največji snop, ki je bil kar štirinajst metrov visok, tako da so ga morali postaviti (za postavitev so naredili tudi večmetrske podpornike!) pred cerkvijo, kajti dekan Marjan Kuk je rekel, da tako velikega snopa še ni bilo v cerkvi sv. Martina v Velenju.

Želijo si, da bi se lep odnos do kapelice ohranil, kajti tudi številni mimoidoči se radi ustavijo ob njej, prižgejo svečko s svojo priprošnjo ali položijo cvetje. Želijo si, da kapelica v Stari vasi ostane v ponos tudi kasnejšim rodovom.

Po pripovedovanju sestavila
Senka Karlovčec

Viri:
- pripovedovanje Kapelarjev
- arhivska dokumentacija Kapelarjev

Starovaški veseljaki

Po Stari vasi so bile nekdaj v večini kmetije. S časom so kmetje propadli, zemlje so pobrali in tako je ostalo le še kmečko orodje. Vendar nekateri ohranjajo to kmečko orodje, da ne zarjavi. To ni hec, temveč resnično namažejo orodja, da zaščitijo pred rjo te njihove »inštrumente«. In kdo uporablja staro kmečko orodje kot inštrument? Ja, Starovaški veseljaki! Možje Stare vasi, ki so vedno dobre volje, ne samo, kadar skupaj zaigrajo kot ansambel.

Starovaški veseljaki igrajo na naslednje kmečke predmete in instrumente:
- »zug« žaga – žaga, ki so jo nekdaj uporabljali za podiranje dreves;
- klepi - klepe so nekdaj uporabljali za klepanje kos;
- cokl - so nekdaj imenovali šoštarski oz. čevljarski čevelj;
- ribežl - so nekdaj uporabljali za pranje perila;
- ljudsko godalo – godalo, ki je narejeno iz lončene posode kot lončeni bas, ki ima na vrhu razpet posušen svinjski mehur;
- srebrne žlice – starinske žlice iz srebra, stare preko 100 let;
- bariton
- diatonična harmonika ali frajtonarica.

Harmonikar Henrik Fišer je bil pobudnik, da začnejo skupaj igrati kot domač ansambel, ki naj poskrbi za dobro voljo krajanov in mnogih drugih ljudi. Pred dvema letoma so za 1. maja ob postavljanju mlaja ob kapelici v Stari vasi, ko je bil tudi Henrikov rojstni dan, začeli prvič igrati. Možje so se takrat zbrali v polni zasedbi, ki še dandanes velja:
- na »zug« žago igra Danijel Berzelak,
- na klepe igra – udarja ritem oz. takt Ivan Strmčnik,
- na cokl igra – udarja ritem oz. takt Ivan Koren,
- na ribežl igra Simon Cvikl,
- na lončeni bas igra – basira Branko Erbus,
- na srebrne žlice igra Peter Kavšek,
- na bariton igra Vojko Trček,
- na diatonično harmoniko igra Henrik Fišer.

Njihov repertoar skladb in pesmi je iz zakladnice ljudske glasbe v ritmu polke in valčkov, npr. Kje so moje rožice, Lisica je prav zvita zver, Polka poštar, Golica. Henrik je glasbeni vodja, ki zaigra, da zaigrajo tudi drugi, da skupaj zapojejo in seveda zajuckajo.

Igrajo na praznovanjih, kot so osebni jubileji – nazadnje so zaigrali ob 70. osebnem jubile-ju Petra Kavška, nastopajo v domu krajanov ob raznih prireditvah v krajevni skupnosti, na pohodu krajanov po mejah krajevne skupnosti so pohodnike pričakali z muziko, nadalje sodelujejo na julijskem »pohodu bosih« od Hartla do Gore Oljke, razveselili so tudi starejše občane v domu ostarelih,… Njihov doslej najbolj pomemben nastop v širšem pomenu izven meja krajevne skupnosti je bil leta 2009 v Svibnem, kjer poteka tradicionalna vsako-letna krajevna prireditev, na kateri se srečajo povabljene folklorne in pevske skupine v čast gospe Ane iz Svibna, ki je bila glavni organizator tamkajšnjih kulturnih pevskih prireditev.

Kamorkoli jih povabijo, radi pridejo, še bolj radi zaigrajo, lepo zapojejo in glasno zajuckajo. Pravijo, da vsi ljudje, bodisi mlajši ali starejši, reagirajo z navdušenjem. Največji aplavz v Stari vasi so poželi na nedeljo, 8. julija 2007, ko je imel novo mašo krajan Peter Rožič kot prvi novomašnik Stare vasi in so bili povabljeni vsi Starovaščani. Takrat je bil to pravzaprav tudi njihov navdih in začetek resnega skupinskega dela kot ansambel. Vaje imajo pri Fišerju doma, kjer je potem vedno veselo. Igranje jim pomeni prijetno medsebojno dru-ženje kot dobri sosedi ter prirejanje veselja sebi in drugim. Medse so sprejeli tudi 11-letnega Vojka, ki je Fišerjev vnuk, in igra bariton. Tako je dobil priložnost igrati z odraslimi možmi. V načrtu imajo in želijo ostati skupaj.

Starovaški veseljaki z druženjem in igranjem izkazujejo ponos in spomin žal pokojnemu krajanu Mihu Valenciju, čigar srčna želja je bila, da bi imel eno tako veselo skupino.

Sestavila Senka Karlovčec

Viri: pripovedovanje Starovaških veseljakov

Pevke Stare vasi

V Krajevni skupnosti Stara vas je bilo že nekdaj dobro razvito družabno življenje, zlasti dobro so bile pripravljene prireditve Starovaščani Starovaščanom. Da bi bila tudi v letu prireditev nekaj posebnega, je predsednik KS gospod Marjan Lipovšek pooblastil gospo Zofko Gorogranc, da zbere nekaj pevk in oblikuje žensko pevsko skupino. Gospa Zofka je namreč v tistem času že pela v moškem kvintetu v Stari vasi, ki ga je vodil gospod Maks Podlesnik.

Kot je povedala gospa Zofka, je odšla na teren in poiskala Starovaščanke, za katere je nekako vedela, da so že kdaj pele v kakšnem pevskem zboru, ali pa da bi rade pele v Stari vasi. Tako je zbrala enajst pevk in v zelo kratkem času so pripravile nekaj pesmi za prvi nastop. Prvi njihov nastop se je zgodil 26. junija 1995, ko je bilo v Stari vasi izjemno slovesno, saj je bilo zaključeno funkcionalno urejanje in opremljanje Doma krajanov Stara vas ter prireditvenega prostora ob njem. Pevke je vodila gospa Zofka Gorogranc, ki je zbrala pesmi za prvi nastop in jih tudi spremljala na kitaro. Poudarjeno je bilo, da »čeprav so se pripravljale le dva meseca, so se predstavile z zanimivim izborom desetih pesmi«.

Pevski zbor so sestavljale: pevovodkinja Zofka Gorogranc s kitaro, soprani: Zinka Vohar, Marica Djordjevič in Albina Tratnik, mezosoprana: Helena Imperl in Zofka Ribič, alti: Zofka Gorogranc, Hilda Mastnak, Sonja Krašek, Ljubica Benko, Jožica Čekon in Jožica Strmčnik.

Po prvem uspešnem nastopu so z veseljem poprijele za učenje novih pesmi in se tako vsako sredo dobivale v Domu krajanov KS. Kmalu so bile z Društvom upokojencev Velenje povabljene v Dom za varstvo odraslih Velenje, nato so pričele nastopati na različnih družabnih srečanjih – zlasti upokojencev podjetij, starejših občanov po krajevnih skupnostih, kot so proslavljanje novega leta, božiča z Božičkom ali Dedkom Mrazom, miklavževanje. Vrstila so se srečanja pevskih zborov, kot so bila Petje na vasi v Šentilju, v Škalah, Pesju in Vinski Gori ter srečanje upokojenskih pevskih zborov ali oktetov v Šmartnem ob Paki, v Topolšici in v Velenju. V posebno čast si štejejo tudi to, da so lahko zapele krajanu Petru Rožiču kot prvemu novomašniku Stare vasi.

S pomočjo sponzorja gospoda Bojana Voharja, sina pevke Zinke Vohar, direktorja podjetja Gama d.o.o., so si nabavile prve uniforme.

Od leta 1997 dalje so imele pet samostojnih koncertov, posebno so ponosne na udeležbo na RTV Slovenija v oddaji »Jaz pa nekaj znam«, voditeljice Jasne Vidakovič, na Radio Slovenija v oddaji pod imenom »Iz domačih krajev«, ki jo je vodil Lado Leskovar, in na Televiziji Celje v oddaji »Pod lipo domačo«.

Seveda so bile izjemno počaščene, ker so bile večkrat predvajane na VTV Velenje, in sicer v glasbenem labirintu, v oddaji »Jesen življenja« in samostojno predstavile pevsko skupino. VTV Velenje jim je omogočila tudi snemanje njihove video- in avdiokasete, ki sta bili predvajani na različnih regionalnih programih od Maribora do Kopra. Vse to jim je omogočil direktor VTV-ja gospod Rajko Djordjevič, sin pevke Marice Djordjevič, ki je tudi sicer podpiral razvoj podobnih pevskih skupin.

Doživeto je bilo tudi petje v cerkvi v Olimju, upokojencem na Rogli, ob obisku Krajevne skupnosti Goričko. Prav rade pa so zapele tudi številnim posameznikom ob njihovih osebnih praznovanjih.

Aktivno so delovale več kot deset let. V tem času so imele preko petdeset nastopov (povprečno pet do šest nastopov letno), naučile so se preko osemdeset pesmi. Pele so pesmi svoje mladosti, predvsem dalmatinske, ljubezenske in šegave narave. Največ pesmi je posredovala gospa Zofka Gorogranc. Precej pesmi je napisala in dodala melodijo tudi njihova sopranistka Marica oz. Marija Ana Djordjevič, kot je na primer njena pesem Šaleška dolina oaza lepote

Šaleška dolina, oaza lepote,
tu grad starodavni skrivnost šepeta,
večno tod pesem odmeva,
tu je veselje doma.

Po dolini Šaleški Paka se zliva,
preko zelenih livad,
povsod naokoli rože cvetijo,
kot, da je tukaj večna pomlad.

Dolina zelena jezera obdaja,
kjer sonce utaplja čarobni sijaj,
ves je od sonca obsijan,
ta šaleški mediteran.

Ko popotnik nekdanji se vrača v dolino,
začuti blaginjo in toplo dlan.

Pridne roke in črni zaklad,
vtisnila sta dolini pečat.

Tu pesem doni iz globine srca,
v Šaleški dolini je sreča doma.

Zelo čutno pesem o domovini Sloveniji je napisala tudi njena sestra Milena Lovšin, ki je dolga leta živela v Kanadi.

V slogan k njihovim koncertom so pevke Stare vasi vedno zapisale: »Od kod prihajajo pesmi in rime, te biserne školjke zasanjane plime?« … Z leti so našle odgovor na to vprašanje. Pesmi prihajajo iz srca v ljubezni do domovine, do vsega lepega, ki jih obdaja. Zato tudi ne dovolijo, da bi kdaj zamrla slovenska pesem in beseda, zato kličejo vsem: »Ohranjajmo jo sebi v ponos in veselje ter našim potomcem kot bogato narodnostno dediščino!«


Sestavila Helena Imperl

Viri: arhiv Pevke Stare vasi

Gobarsko društvo MARAUH Velenje

Naslov: Koroška cesta 40b, 3320 Velenje

Med ljubitelji gob v Velenju je dolgo časa tlela želja, da bi se povezali, in tako se je zbrala skupina, ki se je leta 2006 združila v iniciativni odbor. 26. januarja 2007 smo ustanovili Gobarsko društvo MARAUH Velenje s sedežem v Starem Velenju.

Zadali smo si pogumne načrte, jih zapisali v naše temeljne dokumente in jih uresničujemo že polna štiri leta. Spoznavamo in raziskujemo samonikle glive in gobe, ki rastejo na našem širšem področju. Člane in širok krog ljudi izobražujemo na predavanjih, strokovnih ekskurzijah, razstavah in občasno tudi preko javnih sredstev obveščanja v tedniku Naš čas, na velenjski televiziji (VTV), kakor tudi v različnih slovenskih televizijskih oddajah, s strokovnimi brošurami in drugim. Osnovni cilj našega delovanja je varovanje okolja, varovanje bogastva gliv (izraz glive je širok pojem za gobe) in ohranjanje naravne raznolikosti. Posebno pozornost smo in bomo tudi v bodoče posvečali družabnemu življenju v našem društvu, ki je kot 27. gobarsko društvo vključeno v Mikološko zvezo Slovenije, katera je krovna organizacija slovenskih gobarskih društev.

V začetku leta 2009 smo sedež društva preselili v Dom krajanov na Koroški cesti 40 B, kar naše gobarsko društvo nekoliko tesneje povezuje s krajevno skupnostjo Stara vas, čeprav naše aktivnosti segajo v okvir Velenja in cele Šaleške doline, preko Šmartnega ob Paki in Savinjske doline v skoraj celoten slovenski prostor. Še posebej to dosegamo z našo najpomembnejšo in največjo razstavo kraljestva gob: vsakoletno in tradicionalno razstavo gliv za Pikinem festivalu. Prav tako z manjšo razstavo gob sodelujemo na prireditvi »Pridelano in narejeno v Stari vasi« v Domu krajanov Stara vas, kar predstavlja obojestransko zadovoljstvo.

Danes imamo približno devetdeset aktivnih članov celotnega društva. Vsako leto izvedemo preko dvajset različnih gobarskih prireditev. V štiriletnem delovanju smo postavili trdne temelje in pogoje za nadaljnje delovanje in upamo, da bo Gobarsko društvo MARAUH Velenje tudi v prihodnosti našlo ustrezno mesto med ljudmi in društvi tako v domačem, kakor tudi v širšem slovenskem prostoru.

Sestavili: Jože Lekše – predsednik,
Senka Karlovčec – tajnik in
Stane Vovk – član izvršnega odbora društva.

Krajevna organizacija RK Stara vas

Rdeči križ Slovenije – Zveza združenj – je samostojna, nevladna, humanitarna, nepridobitna in prostovoljna zveza združenj Rdeča križa nacionalnega pomena, ki na območju Slovenije deluje v skladu z Zakonom o Rdečem križu, Zakonom o društvih, ženevskimi konvencijami, Statutom Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter s Statutom RK Slovenije. Rdeči križ Slovenije je sestavni del Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter sodeluje z nacionalnimi društvi Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter z drugimi domačimi in tujimi organi ter organizacijami, ki lahko sodelujejo in pomagajo Rdečemu križu Slovenije pri izpolnjevanju njegovih nalog in uresničevanju njegovih ciljev.

Člani Rdečega križa Slovenije so Območna združenja Rdečega križa, ki so ustanovljena in organizirana na določenih teritorialno zaokroženih območjih. Člani Rdečega križa so lahko vsi prebivalci Republike Slovenije, organizirani v območnih združenjih.

V okviru območnih združenj se organizirajo krajevne organizacije Rdečega križa zato, da je njegovo delovanje v največji meri približano prebivalcem – krajanom.

V Svetu Krajevne skupnosti Stara vas je bil dne 26.10.2004 predlagan prvi odbor Krajevne organizacije RK Stara vas. Izbranih je bilo devet članov in ti so bili potrjeni tudi na ustano-vitveni seji krajevne organizacije. Odbor KO RK Stara vas so sestavljali: Branka Sovinek – predsednica, Helena Imperl – podpredsednica, Hilda Mastnak – blagajničarka, Drago Meh – tajnik, Zdenka Čekon – članica, Vera Felicijan – članica, Marjana Plešnik – članica, Darinka Poljanšek – članica in Mara Lindner – članica. Odbor je pričel z delom v oktobru 2004 in se je sestajal enkrat mesečno. Vse aktivnosti so opravljali prostovoljno.

Okvirni program dela novoustanovljene KO RK v Stari vasi je temeljil na podlagi zanimanja krajank in krajanov. Organizirali smo nekaj predavanj in merjenje krvnega tlaka ter sladkorja. Leta 2005 je bilo v KO RK včlanjenih 174 članov. V istem letu smo izgubili tri člane, in sicer: Janeza Korena, Sonjo Krašek in Slavko Oštir. Krajevna skupnost Stara vas nam je podarila dva aparata, in sicer aparat za merjenje krvnega tlaka in aparat za mer-jenje sladkorja v krvi, za kar smo predsedniku KS gospodu Marjanu Lipovšku zelo hvaležni, saj smo tako lahko pričeli z delom. Aparata smo prvič preizkusili 5.10.2005. Na srečanju krajanov v Krajevni skupnosti Stara vas, dne 23.9.2006, nam je predsednik sveta KS podaril še aparat za merjenje holesterola v krvi, z merjenji smo pričeli po 1.1.2007. Udeležba na merjenjih je bila zelo dobra, zato smo se na podlagi tega odločili, da izvajamo merjenje vsak mesec. Veseli smo, da se je teh merjenj udeleževalo večje število trideset do petintrideset članov in krajanov. Za meritve smo izdelali novo evidenčno kartico, v kateri je po mesecih in urah določena vrsta merjenja. Pri tem je pomembno tudi druženje članov. Marsikomu meritve pomenijo pomemben nadzor in kolikor so prikazane mejne vrednosti, se z njimi lahko napotimo k svojemu osebnemu zdravniku. Merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi opravljajo strokovno usposobljene osebe, članice našega odbora, medicinske sestre, in sicer Vera Felicijan, Marjana Plešnik in Darinka Poljanšek. Ob merjenih smo postregli s čajem in se pogovarjali s krajani. Prepričani smo, da smo si vsi skupaj tako polepšali dan. Po potrebi smo se z raznimi aktivnostmi vključili tudi v delovanje Območnega združenja Rdečega križa Velenje. V letu 2006 se je v organizacijo vključilo nekaj novih članov in jih je bilo 174, v letu 2007 se je povišalo na 190. Letna članarina je znašala 500 SIT in se kasneje povišala na 600 SIT oziroma 2,5 EUR. Vključili smo se tudi v organiziranje srečanja krvodajalcev, ki je bilo 17.6.2006, in pridobili veliko dobitkov za srečelov. Donatorji dobitkov Stara vas so bili številni; za njihovo sodelovanje se jim najlepše zahvalju-jemo.

Dne 26.9.2006 je bila skupaj s Krajevno skupnostjo organizirana okrogla miza na temo sožitja med generacijami z naslovom Okrepimo sodelovanje med generacijami. Podana so bila razmišljanja, ki smo jih vključili v vsebinski program. Povzetki iz te teme so vodilo v vključevanje KO RK v vseslovenski program vključevanja starejših v različne dnevne aktivnosti ter za raziskavo vrste pomoči tistim, ki so določene zunanje ali sosedske pomoči potrebnim. V mesecu oktobru 2006 smo pridobili še eno strokovno pomoč pri delu odbora, in sicer medicinsko sestro Petro Šporin. V aktivnosti smo povabili krajane in krajanke Stare vasi, ki se po svojih močeh in interesih vključujejo v program.

Smisel dejavnosti Rdečega križa je spodbujanje solidarnosti in humanitarnosti med ljudmi, kar mislimo, da nam tudi dobro uspeva. Ponosni smo na svoje rezultate, saj smo izdali že tudi dve številki našega glasila KAPLJICA, kjer poročamo o delovanju KO RK in predstavimo program. V sodelovanju z vodstvom KS organiziramo letna srečanja starejših krajank in krajanov. Polna dvorana Krajevne skupnosti kaže, da so taka srečanja zaželena in uspešna.

Iz prispevkov od koledarjev iz leta 2006 smo namenili 100 EUR za nakup CT aparata za Bolnišnico Topolšica. Naša KO RK se je vključila tudi v akcijo »Pomagajmo ljudem, ki so jih prizadele poplave«. Družini Golob iz Savinjske doline smo iz prispevkov članarine namenili 100 EUR v oktobru 2007. V mesecu oktobru 2007 smo iz prispevkov članarine kupili še dodatni aparat za merjenje holesterola v krvi v vrednosti 237,32 EUR, kot reklamni izdelek pa smo prejeli v trajno last aparat za merjenje sladkorja v krvi za naše uspešnejše delo. Tako delamo še bolj kvalitetno.

Prišlo je tudi do zamenjave funkcij: podpredsednik je sedaj Petre Ivan, blagajničarka je Gabrijela Hribernik, zunanja članica je Pavla Helena Račić in častni član Meh Drago.

Odbor KO RK smo in bomo v naslednjem obdobju s pomočjo prostovoljcev in zunanjih strokovnih sodelavcev izvajali meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in meritve holesterola. Izvajali bomo različna zdravstveno vzgojna predavanja in razdelili razna gradiva.

Predsednik KO RK Stara vas
Branka Sovinek

Krajevna organizacija ZB NOB Stara vas

V krajevni skupnosti deluje poleg ostalih organizacij in društev tudi Krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB.

To je borčevska organizacija, v kateri so bili prvotno včlanjeni aktivni udeleženci NOB in interniranci, zdaj pa se lahko že dalj časa pridružijo tudi ostali državljani, ne glede na spol in starost, ki so simpatizerji ali kako drugače povezani z NOB. Vse krajevne organizacije NOB so vključene v Območno združenje borcev za vrednote NOB Velenje.

Naša organizacija šteje ta čas okoli šestdeset članov in članic. Razumljivo je, da se odmika čas, v katerem so bili še živeči udeleženci NOB, s tem v zvezi pa se redčijo tudi njihove vrste in mnogih žal ni več med nami. Pridružili pa so se nam številni drugi, tako moški kot ženske, ne glede na starost, s tem pa ohranjamo število članstva na ravni, ki ni med najnižjimi v ostalih borčevskih organizacijah v občini.

Kako delujemo?

V glavnem ohranjamo tradicije NOB s tem, da se udeležujemo raznih proslav in zgodovinskih dogodkov, ki jih ni malo. Vseskozi pa so bili in so še nekateri aktivni udeleženci raznih akcij v Krajevni skupnosti Stara vas. Imamo redne letne konference, kjer opravimo pregled preteklega dela in sprejemamo plan za v bodoče. Po določenem obdobju opravimo še volitve odbora KO. Organiziramo enkrat ali dvakrat na leto tovariško srečanje, kjer se med seboj pogovarjamo in seveda tako ne manjka družabnosti, ki je še kako potrebna. V preteklosti smo včasih organizirali tudi krajše avtobusne izlete, žal pa sedaj iz razumljivih vzrokov ne uspemo več. Po možnosti pa po novem letu skromno obdarimo naše članice in člane, predvsem tiste, ki jih tarejo razne bolezni.

Predsednik Herman Lešnik