Podružnična šola Plešivec

Skriti talentiŠola pogled s spodnje straniObisk pikinih delavnicŠola iz zgornje straniV naraviŠola iz ptičje perspektive



Plešivec brez šole, ne bi bil to kar je!



Šola je že od nekdaj, tako kot cerkev in gostilna, »držala« vas in ljudi na podeželju skupaj. V Plešivcu, pa je šola še posebej zapisana v srcih krajanov, saj so tam prvič spoznali muke, solze ter srečo in veselje ob trdem učenju in lepih uricah skupnih druženj. Še vedno je plešivška šola, čeprav stara in ponekod že načeta od svojega služenja, a vendarle toplo domača, središče kraja. V njej se poleg vsakdanjega vlivanja znanja v male vedoželjne glavice, odvijajo skoraj vsi dogodki, od prireditev, do posvetov, predstavitev, volitev in podobno.


Plešivška šola-pogled od Dolarja


Pouk se je v Plešivcu začel odvijati leta 1878, na kmetiji Repel. Čeprav je takratna »šola« obsegala le eno veliko sobo, ki ji še danes pravijo »šola«, je le-ta dala zagon, da se je leta 1896 zgradila prva prava šolska stavba (del današnje šole, kjer se še danes odvija pouk) – enorazrednica. Vsaka šola se ne more pohvaliti s pomembnimi predniki. Pri nas na Plešivcu je temeljni kamen za gradnjo šole blagoslovil pesnik in takratni kaplan v Škalah Anton Aškerc.


Plešivška stara šola


Vsaka pot se je takrat odvijala peš ali pa mogoče z vozom ali morebiti s konjem. Ko je Anton Aškerc prihajal v Plešivec peš, se je na strmem pobočju Strmeca , iz Sopote proti Baštjanovi kapeli v Plešivcu, nekje pod vrhom Strmeca spočil na »svojem stolu« in potem nadaljeval v Plešivec.

V naši šoli je od leta 1905 do 1910 poučevala ročna dela mladostna ljubezen Ivana Cankarja Ana (Nuša) Bregant. Takrat, ko se je preselila na Plešivec, je že bila poročena s Hinkom Bregantom. V času, ko je Ana bivala v Plešivcu, se je nekoliko posvetila literarnemu delu, pisala je namreč črtice, od katerih sta ohranjeni dve: Mežnarjev Jak in Moja svakinja Krista. V obeh črticah Ana, čeprav po rodu Ljubljančanka, s priokusom plešivškega narečja, opisuje življenje vaščanov Plešivca, do katerih je čutila še posebno močno in plemenito sočutje. Zelo rada je Lušinova imela šolske otroke, tudi tiste bolj neubogljive, verjetno zato, ker je vedela, da svojih ne bo nikoli imela. Dokaz o njenem bivanju in spomin na njeno ljubezen do Cankarja, je njen grob na pokopališču v Plešivcu.

Do leta 1965 je pouk potekal v enorazrednici in šola je bila samostojna. Leta 1965 pa so šolsko stavbo dozidali in adaptirali in šola je skoraj enaka ostala vse do danes. Od tega leta dalje ni bila več samostojna, pač pa podružnična šola OŠ Mihe Pintarja Toleda iz Velenja, pouk pa se je vršil le od 1. do 4. razreda v kombiniranih oddelkih.

V letih 2006 in 2007 se je pri šoli zgradilo veliko nogometno asfaltirano igrišče, tribune, brunarico ter asfaltiralo spodnje in zgornje parkirišče.


Ker so generacije otrok pred nekaj leti vidno usihale, od leta 2011 pouk poteka v enem kombiniranem oddelku 1., 2. in 3. razreda.


Učenci OŠ Plešivec


Šolsko poslopje se uporablja za potrebe pouka, nudi prostor KS Plešivec, fitnesu, športni dejavnosti v kraju: zumbi in pilatesu, vajam pevskega zbora ter skupini tabornikov. Na šoli je tudi prenovljeno srednje veliko stanovanje.