Naš Ruda-Ruda Strmčnik

 

Rudolf Strmčnik se je rodil 1. maja 1944 v hribovskem naselju Sopota (zaselek v Plešivcu) na Skarlovnikovi domačiji.

Že kot majhen fantič je moral krepko poprijeti za delo, saj je bilo takratno življenje na kmetiji dobesedno »prislonjeni v strm breg«, vse prej kot lahko. Kot večina takratnih kmečkih otrok mu ni bilo tuje ročno oranje, sejanje, košnja, mlatenje in mašinanje žita, peka kruha, izdelovanje in pokrivanje streh s skodlami, koline in razna opravila z živalmi. Ker pa je trdo delo omogočalo bolj kot ne zgolj preživetje, se je, kot mlad fant, odpravil iskat delo in srečo v dolino. Najprej se je, kot dosti domačinov iz Plešivca, pri le 16.-ih letih zaposlil v kamnolomu v Škalah. Čez nekaj časa pa ga je delavska pot popeljala v jamo Premogovnika Velenje, kamor je vsak dan, vse do«zasluženega penzijona« vestno pešačil.

Njegovo skromno, garaško življenje, na srečo, ni moglo premagati njegovega pustolovskega in veselega duha, zato se je pridružil Kulturnemu društvu Šmiklavž in kot amaterski gledališki igralec začel uganjati norčije in nas učiti o zgodovini na različnih kulturnih prireditvah, zabavnih predstavah, sejmih in razstavah. 

Njegovo znanje je poleg drugega obsegalo tudi kuhanje oglja. Le-tega je kuhal skoraj vsako leto, kopo in pridobivanje oglja pa je z veseljem pokazal in »z žganci zabelil« tudi vsakemu obiskovalcu njegove domačije.



Čeprav se je njegova življenjska zgodba po poroki odvijala na Poplotnikovi kmetiji na Graški Gori, pa je Plešivcu, s svojim, neposredno povezanim, življenjem ter udejstvovanjem pustil globok pečat.

Umrl je 28. 5. 2010, a krajanom Plešivca bo za vedno ostal v spominu njegov prijazen nasmeh in z globokim glasom izrečen »Bog daj«!

V spomin na običaje, ki so se godili kmečkemu prebivalstvu v teh krajih, si lahko na spodnji povezavi ogledate film Naš Ruda, ki je nastal pod taktirko studia Mozaik iz Šmartnega ob Paki.





 












Stkana zgodba lanenega prtiča-Pavla Krenker


Pavla Krenker se je rodila 13. maja na Samčevi domačiji.



Že kot majhna deklica je morala poprijeti za vsakdanja opravila na domači in sosednjih kmetijah. Ni ji bila tuja ne paša goveda, kot tudi ne skrb za mlajše otroke pri hiši. Poleg gospodinjskih opravil, ki so bila njena glavna skrb, je kot mlada, iskriva, močna in samozavestna ženska znala poprijeti tudi za zunanja, pretežno moška opravila.

 

Ko se je kaj kmalu poročila in rodila 3 otroke, je kot gospodinja, ki podpira 4 vogale pri hiši, prevzela domačo kmetijo. Če je le bilo možno, je rajši kot za kuhalnico, poprijela za srp, motiko in koso. Šele ob mrzlih zimskih večerih, ki so vrhove na Graški Gori, pobelili z debelo snežno odejo, je sedla za svoj kolovrat, predla in tako skrbela, da njene družine in prijateljev ni nikoli zeblo.
Pavla Krenker

 

Kljub trdemu delu, si je vedno znala najti čas tudi za bolj prijetne stvari. Še vedno se brez zadržkov rada udeleži kakšnega upokojenškega ali borčevskega izleta ali zgolj obišče in pokramlja s katerim izmed bolnim sokrajanom, ki jim topla beseda in Pavlin iskren nasmeh še kako prija.

 

V njeni hiši je vsak dobrodošel, z veseljem vsakega postreže, ter mu, če si poželi, z mladostno zagnanostjo pokaže katero izmed starih kmečkih opravil, ki jih bo verjetno do svoje smrti, brez muke in izgovorov, z radostjo opravljala.

 

Stari običaji se v vsakdanjih skrbeh in stresnem načinu življenja, kar nekako pozabljajo. Zato je Studio Mozaik s Samčevo Pavlo in ostalimi mladimi in malo starejšimi dekleti iz bližnjih krajev pripravil zanimiv film »Stkana zgodba lanenega prtiča«.