MČ skozi čas

Grad Šalek je edina grajska stavba na Slovenskem, po kateri je dobila ime celotna dolina. Velja za najstarejši grad v Šaleški dolini in je še danes, čeprav je razvalina že več kot dvesto let, eden njenih najpomembnejših duhovnih simbolov preteklosti. Grad leži na prepadnem skalnem prelomu na skrajnem vzhodnem robu dolinskega dna.

Šalek je eno najstarejših naselij v vzhodnem delu Šaleške doline in je vse do srede 20. stoletja živel svoje, ločeno življenje od bližnjega trga Velenje in drugih vasi. Ob razvalini nekdanjega gradu Šalek, ki je dolga stoletja vladal naselju in okolici, je največja znamenitost Šaleka podružnična cerkev sv. Andreja, ki sodi v sam vrh umetnostnozgodovinske kulturne dediščine Šaleške doline.

Velenje, peto mesto po velikosti, je danes ena od dvanajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji. Razprostira se na 83,5 km2 in jo sestavlja 25 naselij. V občini z nekaj več kot 33 tisoč prebivalci jih v samem mestu živi nekaj manj kot 27 tisoč. Velja za eno od etnično najbolj pisanih slovenskih mest, v katerem živijo predstavniki prek dvajsetih različnih narodnosti in etničnih skupin.

Velenje je vse do konca petdesetih let, ko se je oblikovalo kot mesto, veljalo za eno od najbolj specifičnih slovenskih mest. Poseben in silovit povojni gospodarski razvoj je prinesel tudi burne spremembe in skoraj čez noč popolnoma preoblikoval Šaleško dolino. Zraslo je mesto moderne dobe, splet blokov, stolpičev in nebotičnikov z modernimi ravnimi strehami. Obkrožali so jih velike zelene površine in številna otroška igrišča, dovolj široke ulice, speljane med njimi, pa niso ustvarjale prometnih zamaškov in parkirišča nikoli niso bila zasedena do zadnjega kotička. In kot je bilo posebno mesto, so bili posebni tudi njegovi ljudje.

Avtohtonih prebivalcev je v Velenju malo. Mnoge zaposlitvene možnosti so v šestdesetih in še posebej sedemdesetih letih v Velenje pripeljale pisane množice prišlekov z vseh koncev Slovenije in vseh republik nekdanje Jugoslavije. Prihajali so mladi ljudje, ki so bili na začetku svojih delovnih poti, nekateri že z družinami, večina pa si jih je ustvarilo tu, kmalu zatem, ko so se zaposlili in dobili stanovanje. Število rojstev je iz leta v leto naraščalo, zato so šole in vrtci rasli kot gobe po dežju, prostora pa je vedno primanjkovalo.

Problem ustreznih šolskih prostorov, predvsem pa dovolj velikih, je bil v občini stalnica. V času silovitega razvoja in izgradnje Velenja, so mestne oblasti le s težavo zagotavljale dovolj šolskega prostora za hitro naraščajoče število šoloobveznih otrok.

1977 so začeli pouk na peti osnovni šoli, ki so jo poimenovali po Veljku Vlahoviču, danes pa nosi ime Livada.

Vir: Velenje Stoletje na razglednicah

Začetki Mestne četrti LB Vzhod segajo v letu 1981. Idilično kmečko okolje se je moralo umakni hitro rastočemu blokovnemu naselju. Krajani novo nastajajočega naselja so bili prvotno del KS Šalek – Gorica. Naselje se je še kar širilo, število prebivalcev je bilo vedno večje. 16. marca 1896 smo se krajani na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila 26 krajevna skupnost v občini Velenje.

Na podlagi novega Zakona o ustanovitvi občin iz leta 1995 je Občina Velenje postala Mestna občina Velenje, v okviru katere pa so nastale tri MESTNE ČETRTI. Tako je iz KS Edvarda Kardelja nastala MČ LB Vzhod.

Prebivalci Mestne četrti LB Vzhod praznujemo svoj praznik skupaj z MO Velenje 20. septembra.

Mestna četrt LB Vzhod leži na nadmorski višini 398 m. Obsega 12 hektarov in šteje 3235 prebivalcev.
Starostna struktura prebivalcev je zelo raznolika, zato v MČ deluje kar nekaj društev in sekcij, kamor se lahko vključujejo prebivalci.

Zelo aktivni in ustvarjalni so:

• člani Društva upokojencev Šalek in člani njihove sekcije športnikov,
• članice sekcije Vrtnice, člani Društva prijateljev mladine.
• Posebej zanimivi so na Kardeljevem trgu nenehno prisotni »šahisti«, ki pa se še niso odločili delovati v okviru mestne četrti.

Zgledno sodelujemo z Vrtcema Lučka in Enci benci, ter Osnovno šolo Livada, ter vsemi podjetniki, ki imajo lokale v MČ LB Vzhod.

OTVORITEV SPOMINSKE SOBE

Krajevna skupnost Edvarda Kardelja praznuje 12. junija svoj krajevni praznik v spomin na dan, ko so svoj kraj poimenovali po tem velikem revolucionarju in mislecu.

Včeraj popoldne so pripravili na Trgu Edvarda Kardelja promenadni koncert rudarske godbe, danes popoldne pa bo nogometni turnir ter športne igre otrok. Jutri, s pričetkom ob 16. uri bo na hribu sredi krajevne skupnosti Dan tabornikov, osrednja slovesnost v počastitev krajevnega praznika pa bo v soboto, 15. junija. Najprej bo svečana seja krajevne skupnosti na kateri bodo podelili priznanja najzaslužnejšim krajanom, ob 16. uri pa bodo predali namenu spominsko sobo Edvarda Kardelja, ki so jo uredili skupaj z občinskim odborom zveze združenj borcev NOV Velenje v domu borcev in mladine.